Čustva so odraz naše notranje naravnanosti. Nezavedno so naša čustva pogosto odraz neke pretekle izkušnje, povečini travmatične, in četudi smo jo doživeli daleč nazaj, nas preplavijo v sedanjem trenutku. Ravnanje s čustvi je odgovornost, ki jo je potrebno prevzeti, če želimo imeti nadzor nad čustvi, predvsem negativnimi.
Pravi čustveni vrtiljak se nam dogaja vsako minuto dneva. Če lastnih čustvenih odzivov ne prepoznamo in ne obvladujemo, imamo težavo v komunikaciji na vseh področjih delovanja. Nihče namreč ni odgovoren za naša čustva.
Čustva so odsev naše duše. Razprostirajo se kot paleta mavričnih barv, razraščajo se predvsem v globino. Očem skrito. Čustva pa moramo v prvi vrsti začutiti, jih razumeti, (o)vrednotiti in predelati.
Večinoma časa namreč doživljamo negativna čustva, ki nam povzročajo nemalo bolečine, rane in nekonstruktivno odzivanje in vedenje v medosebnih odnosih. Strah, sram, krivda, jeza so pogosta čustvena stanja, ki nas ovirajo v vsakodnevnem življenju. Ko ozavestimo sram, ki je del strahu lahko ovrednotimo svoje občutke manjvrednosti, samo sabotaže itd. Sram nam namreč razjeda dušo, zato je še kako pomembno sprejemanje odločitev za transformacijo vseh negativnih čustev v bolj produktivna in konstruktivna, da nam bodo v prid. Tako nam lahko sram pomaga pri postavljanju lastnih mej, samoregulaciji in samospoštovanju, predvsem z razumevanjem svojih čustvenih stanj v odnosu do drugih.
Čustvena »stanja« so pomemben del osebnostne rasti, če želimo biti v sozvočju s seboj, umirjeni, zadovoljni in sproščeni, potem je pot v prepoznavo blokad še kako priporočljiva. Ta korak pa je možen takrat, ko se zavedamo da je delo na sebi tek na dolge proge in ne gre čez noč. To veščino pridobimo, če resnično verjamemo, da nam bo znanje prineslo rast za večje zadovoljstvo in učinkovitost na vseh področjih v življenju, skozi avtentičnost in vztrajnost. Da smo to kar smo, nič več in nič manj. Komu se pravzaprav dokazujemo?